Kaj je radon in zakaj je tako pomembna morebitna prisotnost v stavbah?

Radon (Rn) je radioaktivni žlahtni plin naravnega izvora. Nastaja pri razpadu urana v kamninah, zemlji in vodi. Ker je brez barve, vonja in okusa, ga človek ne more zaznati s čutili. Prav zato je radon posebna obremenitev bivalnega okolja: v prostoru je lahko prisoten več let, ne da bi stanovalci to opazili.

V stavbah je problematičen predvsem takrat, ko se iz tal dviguje v notranjost objekta in se zaradi slabšega prezračevanja, podtlaka v stavbi ali konstrukcijskih netesnosti začne kopičiti v notranjem zraku. Najpogosteje so bolj izpostavljeni kletni prostori, pritličja, starejše hiše brez ustrezne hidroizolacije oziroma plinotesne zaščite, pa tudi novogradnje, kadar zaščita pred radonom ni bila ustrezno načrtovana ali izvedena.

1. Kako radon vstopa v stavbe?

Glavne poti vstopa radona

Radon lahko v stavbo prehaja skozi:

  • razpoke v talni plošči,
  • netesne stike med stenami in tlemi,
  • instalacijske preboje,
  • jaške, kanalizacijske in odtočne odprtine,
  • slabo zatesnjene kletne prostore,
  • gradbene materiale ali celo vodo, kadar so ti vir povišane radioaktivnosti.
vstop-radona-v-stavbo

2. Kako potekajo meritve?

Kako ugotavljamo koncentracijo radona v prostoru

Meritve radona se izvajajo s specializiranimi merilniki ali pasivnimi detektorji, ki beležijo koncentracijo radona v zraku. Ker se vrednosti radona spreminjajo glede na letni čas, zračni tlak, prezračevanje, uporabo prostorov in delovanje stavbe, je pomembno, da meritev ne razumemo kot naključno številko, temveč kot oceno izpostavljenosti v realnih pogojih uporabe prostora.

Pri pregledu objekta je pomembno upoštevati:

  • lego stavbe in geološko območje,
  • kletne in pritlične prostore,
  • način temeljenja,
  • razpoke in preboje v konstrukciji,
  • prezračevanje,
  • tlačne razmere v stavbi,
  • uporabo prostorov,
  • trajanje izpostavljenosti uporabnikov.

Kombinacija terenskih in laboratorijskih metod

POMEMBNO: Pri meritvah moramo upoštevati več dejavnikov ki lahko vplivajo na trenutno koncentracijo v prostoru: vremenske vplivi , temperaturna razlika med notranjim in zunanjim letnim časom – meritve poleti in pozimi, priprava samega merjenega prostora pred meritvami, itd.

3. Interpretacija rezultatov

Slovenski uradni vir navaja referenčno raven 300 Bq/m³, WHO pa kot priporočeno referenčno raven za zmanjšanje zdravstvenega tveganja predlaga 100 Bq/m³, kadar je to dosegljivo.

SBM-2024 pa radon obravnava v sklopu A6 Radioaktivnost: alfa, beta in gama sevanje, radon ter priporoča dolgoročno beleženje koncentracije radona v Bq/m³.

Pomembna opomba pri interpretaciji

Pri interpretaciji rezultatov ne upoštevamo samo zakonske referenčne ravni, temveč tudi preventivna priporočila SBM-2024. Ta so posebej namenjena spalnim prostorom in dolgotrajni izpostavljenosti, zato so strožja od uradnih referenčnih vrednosti.

Cilj stavbne biologije ni čakanje na preseganje mejnih vrednosti, temveč pravočasno zmanjšanje nepotrebnih obremenitev.

Rezultat meritve radona je treba razumeti v več ravneh. V Sloveniji je referenčna raven koncentracije radona določena pri 300 Bq/m³, pod katero ukrepi za zmanjševanje radona praviloma niso zahtevani. Vendar ta vrednost ne pomeni, da so nižje koncentracije brez pomena za preventivno presojo bivalnega okolja.

Svetovna zdravstvena organizacija kot preventivni cilj priporoča 100 Bq/m³, kadar je takšno zmanjšanje izvedljivo. Stavbna biologija pa gre pri ocenjevanju spalnih prostorov še korak dlje: po SBM-2024 se vrednosti nad 30 Bq/m³ že obravnavajo kot rahla anomalija, nad 60 Bq/m³ kot močna anomalija, nad 200 Bq/m³ pa kot ekstremna anomalija.

Tak pristop ne pomeni, da vsaka povišana vrednost zahteva enake ukrepe. Pomeni pa, da je treba rezultat povezati z uporabo prostora, trajanjem izpostavljenosti, konstrukcijo objekta, prezračevanjem in možnostmi realnega zmanjšanja obremenitve.

4. Zakaj je radon tako pomemben na področju zdravja?

radon-zdravstveni-vplivi

Radon in njegovi razpadni produkti so pomembni predvsem zaradi možnega zdravstvenega tveganja. Nima vonja, barve ali okusa, ne draži sluznic in običajno ne povzroča neposrednih znakov, po katerih bi lahko sklepali, da je v prostoru prisoten. Prav zato je lahko dolgotrajna izpostavljenost radonu v bivalnem ali delovnem okolju spregledana več let.

Problem pri radonu ni samo plin sam po sebi, temveč predvsem njegovi kratkoživi radioaktivni razpadni produkti. Ti se lahko vežejo na drobne delce v zraku in se pri vdihavanju odlagajo v dihalnih poteh. Pri njihovem nadaljnjem razpadu nastaja alfa sevanje, ki lahko poškoduje občutljivo tkivo pljuč. Tveganje zato ni povezano z enkratnim kratkotrajnim stikom, temveč predvsem z dolgotrajnim vdihavanjem zraka s povišano koncentracijo radona.

Mednarodna agencija za raziskave raka IARC radon in njegove razpadne produkte uvršča v skupino 1, kar pomeni, da so dokazano rakotvorni za človeka. Najpomembnejše zdravstveno tveganje, povezano z radonom, je povečano tveganje za pljučnega raka.

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da se tveganje za pljučnega raka poveča za približno 16 % pri vsakem povečanju dolgoročne povprečne koncentracije radona za 100 Bq/m³. To ne pomeni, da določena vrednost sama po sebi napove bolezen pri posamezniku, temveč da se tveganje na ravni populacije povečuje z višjo in daljšo izpostavljenostjo.

Posebej pomembno je razumevanje skupnega učinka radona in kajenja. Pri kadilcih je osnovno tveganje za pljučnega raka že bistveno višje, zato lahko izpostavljenost radonu dodatno poveča skupno obremenitev. V preventivnem smislu je zato zmanjševanje radona pomembno tako v domovih nekadilcev kot kadilcev, še posebej pa v spalnicah, otroških sobah in prostorih, kjer se ljudje zadržujejo dalj časa.

V Sloveniji je radon prepoznan kot pomemben dejavnik tveganja v bivalnem okolju. GOV.SI navaja, da slovenska študija pripisuje izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju približno 60 primerov pljučnega raka letno, kar predstavlja približno 5 % vseh primerov te bolezni. Slovenska referenčna raven koncentracije radona je določena pri 300 Bq/m³.

Z vidika stavbne biologije pa ni pomembno samo vprašanje, ali je presežena uradna referenčna raven. Pomembno je tudi, koliko časa je človek izpostavljen, v katerem prostoru se zadržuje, ali gre za spalni prostor, otroško sobo, delovni prostor ali klet, ter ali je koncentracijo radona mogoče realno zmanjšati. SBM-2024 temelji na preventivnem načelu in je posebej usmerjen v spalne prostore ter dolgoročna tveganja; za radon uporablja strožje stavbno-biološke orientacijske vrednosti kot uradna referenčna raven.

Zato pri radonu ni smiselno čakati samo na preseganje zakonske meje. Če so vrednosti povišane, je priporočljivo preveriti možne poti vstopa radona, način prezračevanja, uporabo prostorov in realne možnosti za zmanjšanje obremenitve. Vsako zmanjšanje nepotrebne izpostavljenosti je z vidika preventive smiselno.

5. Rešitve in zmanjševanje radona

resitve-zmanjsevanje-radona

Ukrepi so vedno odvisni od vzroka

Možne rešitve vključujejo:

  • zatesnitev razpok in prebojev,
  • izboljšanje prezračevanja,
  • ureditev podtlaka ali nadtlaka,
  • odsesavanje radona izpod talne plošče,
  • prezračevanje kletnih prostorov,
  • radonsko zaščito pri novogradnjah,
  • sanacijo talnih konstrukcij,
  • kombinacijo gradbenih in prezračevalnih ukrepov.

Na strani GOV.SI so kot možni ukrepi navedeni prezračevanje, premestitev ljudi v druge prostore, prenehanje uporabe prostorov in gradbeni posegi, kadar so potrebni in učinkoviti. Za gradnjo in sanacijo je navedena tudi tehnična smernica TSG-1-007:2023 Zaščita pred radonom v stavbah.

RADON SE NE VIDI. ZATO GA JE TREBA IZMERITI.

Radon ni vonj po vlagi, ni madež na steni in ni občutek slabega zraka. Je naravni radioaktivni plin, ki lahko neopazno prehaja iz tal v stavbo in se kopiči v prostorih, kjer ljudje živijo, spijo ali delajo.

Zato je pri radonu najpomembnejše prvo pravilo: ne ugibamo, temveč merimo.

Prostor, v katerem živimo, ni nevtralen.

Zmanjševanje okoljskih obremenitev ni nadomestilo medicine.

Je temelj sodobne preventive.