PLESNI V NAŠEM NOTRANJEM OKOLJU
Naš vid in vonj nam pri diagnostiki ne bosta vedno v pomoč
Kaj so plesni?
Plesni (ang. mold) so mikroskopske glive, ki se razmnožujejo s sporami in so naravno prisotne v zraku. V notranjih prostorih postanejo problematične, ko imajo na voljo ustrezne pogoje za rast – predvsem povišano vlago, organski material in neustrezno prezračevanje.
Gre za biološke organizme, ki tvorijo razvejano strukturo (hife) in se lahko hitro razširijo po površinah, kot so zidovi, les, tekstil ali izolacijski materiali. Kljub temu da vplivajo na stanje notranjega zraka, jih zaradi specifičnosti obravnavamo posebej.
1. Kako plesni nastanejo in zakaj so plesni problem v bivalnem okolju
Plesen se najpogosteje pojavi v vogalih, ob oknih, na zunanjih stenah, za omarami, v kopalnicah, spalnicah, kleteh in drugih slabše prezračevanih prostorih. Pogosto ni omejena le na površino, temveč raste tudi v globini materialov, pod oblogami ali v konstrukciji, zato je lahko prisotna tudi takrat, ko je na prvi pogled ne opazimo. WHO poudarja, da je mikrobiološko onesnaženje notranjega zraka tesno povezano z vlago v stavbah in da plesni v notranjih prostorih rastejo takrat, ko je na voljo zadostna vlaga.
Pomembno je razumeti, da plesen ni samo estetska napaka na zidu. Gre za znak porušenega bivalnega ravnovesja in opozorilo, da notranje okolje ni več zdravo. Kadar se vzroka ne odpravi, se težava praviloma vrača, obremenitev prostora pa se s časom povečuje. Tudi EPA navaja, da plesni v notranjih prostorih običajno postanejo problem takrat, ko spore pristanejo na mokri ali vlažni površini in začnejo rasti.
Zelo pomembni so tudi možni viri/lokacija
2. Kako poteka pregled in merjenje prisotnosti plesni
Ko mislimo da je problem majhen…
… po laboratorijski analizi in posegu ugotovimo pravo stanje.
Strokovni pregled prisotnosti plesni se ne začne pri madežu na steni, ampak pri razumevanju celotnega stanja prostora in objekta. Za celovito analizo se izvedejo meritve in vzorčenja zraka, površin, materialov ali hišnega prahu. Za realno stanje v bivalnem ali delovnem okolju se vedno izvede laboratorijska analiza zraka. Ta nam pokaže kolikšna je prisotnost spor plesni v zraku nekega prostora. Nato se oceni, ali so prisotni vidni znaki plesni, značilen zatohli vonj, poškodbe zaradi vlage, hladne površine, kondenzacija ali gradbene napake. Pri tem sta ključna prav temperatura in vlaga v prostoru, kar tvoje predavanje posebej izpostavlja kot osnovo za pravilno presojo problema.
V nadaljevanju se preverjajo razmere, ki omogočajo rast plesni: relativna vlažnost zraka, površinske temperature sten, razlike med temperaturo zraka in površin, učinkovitost prezračevanja, morebitno zamakanje ter prisotnost toplotnih mostov.
Zakaj je laboratorijska analiza tako pomembna?
Velikokrat povečane prisotnosti plesni ni moč zaznati vizualno ali pa po zatohlem vonju, saj so gojišča skrita. Lahko se nahajajo za ploščicami, oblogami, v samih stenah, jaških, itd.
Strokovnjaki poudarjajo, da je treba raziskati vsak znak, sum ali indic mikrobiološke problematike v notranjem prostoru ter da morajo biti meritve, oprema, metode in rezultati jasno dokumentirani.
Cilj pregleda ni samo potrditi, da plesen obstaja, ampak je v drugem koraku potrebno predvsem ugotoviti, zakaj je nastala, kako obsežna je kontaminacija in kje so kritične točke objekta. Šele na tej osnovi je mogoče pripraviti pravilno strategijo sanacije.
V praksi to pomeni, da ni dovolj odstraniti vidne plesni s površine, če ostanejo prisotni vlaga, kondenzacija ali konstrukcijski vzroki.
CDC poudarja, da sta vlaga in plesen v stavbah praviloma posledica težav z vodo ter da so izpostavljenosti v takih stavbah kompleksne in se razlikujejo od prostora do prostora.
3. Vpliv plesni na zdravje in bivalno okolje
Plesen v bivalnem prostoru lahko pomeni resno zdravstveno tveganje, zlasti kadar gre za dolgotrajno izpostavljenost. Nevarnost ni omejena le na kratek stik ali na estetsko motečo površino. V zrak se sproščajo spore, drobni biološki delci, alergeni, dražilne snovi in presnovki plesni, ki lahko dolgoročno obremenjujejo dihala, imunski sistem in splošno počutje. CDC navaja, da ljudje v vlažnih in plesnivih stavbah pogosteje poročajo o respiratornih simptomih in okužbah, razvoju ali poslabšanju astme, preobčutljivostnem pnevmonitisu, alergijskem rinitisu in ekcemih.
Posebej nevarna je kronična, vsakodnevna izpostavljenost v spalnicah, otroških sobah, delovnih prostorih in drugih prostorih, kjer ljudje preživijo veliko časa. Težave se lahko najprej kažejo kot draženje oči, nosu in grla, kašelj, kihanje, glavoboli, utrujenost, slabša koncentracija in občutek težkega zraka, sčasoma pa se lahko razvijejo resnejše in trajnejše motnje dihal. WHO v svojih smernicah poudarja, da sta vlaga in plesen v notranjih prostorih dosledno povezani z večjim tveganjem za respiratorne simptome, astmo in poslabšanje že obstoječih bolezni dihal.
Z vidika dolgoročnih posledic je pomemben tudi znanstveni pregled dokazov. Pregled strokovne literature, ki ga povzema NIOSH, navaja, da so objavljene raziskave pri ljudeh, izpostavljenih vlažnim notranjim okoljem, večkrat pokazale povečano tveganje za simptome zgornjih in spodnjih dihal, za nastanek ali poslabšanje astme ter za druge zdravstvene težave, povezane z bivanje v vlažnih stavbah. To pomeni, da plesen ni le spremljevalec slabih bivalnih razmer, ampak dejavnik, ki lahko dolgoročno prispeva k razvoju bolezni.
Najbolj ogroženi so dojenčki, otroci, starejši, alergiki, astmatiki, kronični bolniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, vendar posledice niso omejene samo na občutljive skupine. Tudi pri sicer zdravih ljudeh lahko dolgotrajna izpostavljenost povzroči trajno obremenitev organizma in poslabša kakovost življenja. Dodatna težava je, da plesen pogosto ostane skrita v konstrukciji, zato uporabniki prostora simptomov ne povežejo takoj z objektom. Prav zato je vsako vidno plesen, trajnejši vonj po zatohlem ali vztrajno vlago smiselno obravnavati kot opozorilo, da notranje okolje ni več zdravo.
Poleg vpliva na zdravje plesni škodujejo tudi samemu objektu. Povzročajo propadanje barvnih nanosov, ometov, lesenih delov, oblog in drugih materialov ter sčasoma povečujejo stroške sanacije. Zato pravočasno odkrivanje vzroka vlage, strokoven pregled in pravilno načrtovana sanacija niso pomembni le zaradi zaščite stavbe, temveč predvsem zaradi zaščite zdravja ljudi in ustvarjanja varnega bivalnega okolja.
Stavbni biologi ugotavljamo tudi, da stanje lahko še dodatna poslabša obremenitev z plesnijo v kombinaciji z visokofrekvenčnimi obremenitvami – brezžična tehnologija.
Za študijsko branje in dodatno informiranje o problematiki plesni priporočamo knjige in spletno stran zdravnika ter raziskovalca iz tega področja Ritchieja C. Shoemakerja – www.survivingmold.com
Prostor, v katerem živimo, ni nevtralen.
Zmanjševanje okoljskih obremenitev ni nadomestilo medicine.
Je temelj sodobne preventive.