SODOBNA VOZILA IN SKRITE OBREMENITVE V KABINI
Naš drugi dom
Elektromagnetna polja, brezžične tehnologije in kemikalije v zraku vozila
Sodobno vozilo ni več samo prevozno sredstvo. Postalo je zaprt tehnološki prostor, v katerem se združujejo električni pogonski sistemi, brezžične komunikacije, zasloni, senzorji, umetni materiali, lepila, tekstil, plastika, pene, premazi in prezračevalni sistemi.
V kabini vozila smo pogosto izpostavljeni več različnim vplivom hkrati. Med pomembnejše sodijo nizkofrekvenčna magnetna polja med vožnjo, visokofrekvenčna elektromagnetna polja brezžičnih tehnologij ter kemijske obremenitve zraka, ki izvirajo iz notranjih materialov vozila.
Posebno pozornost zahtevajo nova vozila, električna in hibridna vozila, vozila z izrazitim vonjem po notranjih materialih ter vozila, v katerih se pogosto prevažajo otroci, nosečnice ali občutljive osebe. Dejanske obremenitve se lahko zelo razlikujejo od vozila do vozila, zato jih ni mogoče zanesljivo oceniti samo na podlagi znamke, tipa pogona ali občutka v kabini.
Vozilo kot zaprt bivalni mikroprostor
Notranjost vozila je majhen zaprt prostor z omejeno količino zraka. Zaradi majhne prostornine kabine lahko že manjši viri obremenitev pomembno vplivajo na kakovost zraka in elektromagnetno okolje v vozilu.
Med vožnjo so potniki v neposredni bližini električnih sistemov, kablov, baterij, grelcev, ventilatorjev, motorjev, krmilnih enot, brezžičnih modulov in različnih materialov notranje opreme. Pri tem se obremenitve spreminjajo glede na način vožnje, vklopljene porabnike, prezračevanje, temperaturo, starost vozila in položaj potnika v kabini.
Zato je strokovna presoja vozila smiselna predvsem takrat, ko želimo ugotoviti dejansko stanje v konkretni kabini, na konkretnih sedežih in pri realnih pogojih uporabe.
1. Magnetno polje in brezžična tehnologija
Obremenitev z magnetnim poljem med vožnjo
Nizkofrekvenčna magnetna polja v vozilu nastajajo zaradi električnih tokov v različnih sistemih vozila. Prisotna so lahko v vozilih z motorjem z notranjim izgorevanjem, hibridnih vozilih in električnih vozilih.
V klasičnih vozilih so lahko viri magnetnih polj alternator, električna napeljava, ventilatorji, črpalke, ogrevana stekla, grelci sedežev, električno nastavljivi sedeži, multimedijski sistemi in drugi električni porabniki. Pri hibridnih in električnih vozilih se temu dodajo še visokonapetostni baterijski sistemi, pogonski elektromotorji, inverterji, pretvorniki in kabli, ki povezujejo baterijo s pogonskim sklopom.
Magnetna polja v vozilu niso enakomerno razporejena. Vrednosti se lahko razlikujejo med voznikovim sedežem, sovoznikovim sedežem, zadnjimi sedeži, območjem nog, sedežno površino in višino glave. Pri nekaterih vozilih so lahko višje vrednosti zaznane na zadnjih sedežih, posebej v območju nog ali v bližini delov vozila, kjer potekajo močnejši električni tokovi.
Posebno pozornost zahtevajo zadnji sedeži, kjer se pogosto prevažajo otroci. Otroci so zaradi manjše telesne višine in položaja v otroškem sedežu lahko drugače umeščeni glede na vire magnetnega polja kot odrasli potniki. V nekaterih električnih in hibridnih vozilih so baterijski sklopi, električni vodi ali pogonske komponente nameščeni pod tlemi oziroma v bližini zadnjega dela kabine.
Obremenitev z magnetnim poljem se spreminja tudi med vožnjo. Višje vrednosti se lahko pojavijo pri pospeševanju, zaviranju, regenerativnem zaviranju, vožnji v klanec, večji obremenitvi pogonskega sistema ali ob vklopu močnejših električnih porabnikov. Zato meritev vozila v mirovanju ne pokaže celotne slike.
Pri strokovni presoji je smiselno meriti več sedežnih mest in več voznih režimov: mirovanje, speljevanje, mestno vožnjo, enakomerno vožnjo, pospeševanje, zaviranje, vožnjo po avtocesti, vožnjo v klanec ter uporabo večjih porabnikov, kot so ogrevanje stekel, prezračevanje, klimatska naprava in grelci sedežev.
Uradne mejne vrednosti so namenjene predvsem preprečevanju akutnih učinkov izpostavljenosti elektromagnetnim poljem. Preventivna presoja bivalnega okolja pa se pogosto osredotoča tudi na nepotrebno, ponavljajočo in dolgotrajno izpostavljenost, posebej tam, kjer so prisotni otroci, nosečnice ali občutljive osebe.
Brezžične tehnologije v kabini vozila
Poleg nizkofrekvenčnih magnetnih polj so v sodobnih vozilih prisotne tudi visokofrekvenčne elektromagnetne obremenitve. Te so povezane z mobilnimi telefoni, Bluetooth povezavami, Wi-Fi dostopnimi točkami, navigacijskimi sistemi, multimedijo, vgrajenimi komunikacijskimi moduli, sistemi za klic v sili, telematiko in povezljivostjo vozila z zunanjim omrežjem.
Vozilo je danes pogosto povezano z mobilnim omrežjem tudi takrat, ko voznik tega neposredno ne zazna. Nekatera vozila omogočajo stalno podatkovno povezavo, oddaljeno upravljanje, posodobitve programske opreme, spremljanje lokacije, povezavo z aplikacijami in komunikacijo z zunanjimi strežniki.
V kabini lahko dodatno obremenitev povzročajo tudi osebne naprave potnikov. Mobilni telefon v žepu, telefoniranje med vožnjo, uporaba navigacije, pretakanje glasbe, povezava otroških tablic, Wi-Fi hotspot in Bluetooth povezave lahko pomembno vplivajo na dejansko visokofrekvenčno izpostavljenost v vozilu.
Ker je vozilo majhna kovinska kabina, se lahko razmere pri širjenju visokofrekvenčnih signalov razlikujejo od običajnega prostora v stavbi. Izpostavljenost je odvisna od položaja naprav, jakosti signala zunanjega mobilnega omrežja, načina uporabe telefona, števila povezanih naprav in delovanja vgrajenih sistemov vozila.
Pri meritvah zato ni dovolj preveriti samo, ali ima vozilo Bluetooth, Wi-Fi ali vgrajen komunikacijski modul. Pomembno je izmeriti dejansko stanje v kabini pri različnih scenarijih uporabe: telefon v mirovanju, telefoniranje, prenos podatkov, vklopljen hotspot, uporaba navigacije, povezane naprave na zadnjih sedežih in delovanje vgrajenih sistemov vozila.
2. Kemikalije v zraku notranjosti vozila
Druga pomembna skupina obremenitev v sodobnih vozilih je kakovost zraka v kabini. To je posebej izrazito pri novih vozilih, kjer materiali notranje opreme še intenzivneje oddajajo hlapne organske spojine.
Značilen “vonj po novem avtu” je posledica odplinjevanja materialov. Vir so lahko plastika, armaturna plošča, talne obloge, sedeži, umetno usnje, tekstil, pene, lepila, tesnilne mase, premazi, barvila, zaviralci gorenja in drugi materiali notranje opreme.
Med pomembnimi snovmi, ki se lahko pojavljajo v zraku kabine, so različne hlapne organske spojine, aldehidi in druge kemijske spojine. Pogosto se omenjajo formaldehid, acetaldehid, benzen, toluen, ksilen, stiren in druge spojine, odvisno od materialov in pogojev v vozilu.
Količina izločanja kemikalij iz materialov je močno odvisna od temperature. Vozilo, ki stoji na soncu, se lahko v notranjosti zelo segreje, kar poveča sproščanje hlapnih spojin iz materialov. Zato je lahko zrak v kabini po daljšem parkiranju na soncu bistveno bolj obremenjen kot v hladnejših pogojih.
Na kakovost zraka vplivajo tudi prezračevanje, uporaba klimatske naprave, starost vozila, čiščenje notranjosti, uporaba dišav, sredstev za nego plastike, čistil, osvežilcev zraka in stanje kabinskega filtra. Kemijske obremenitve torej niso povezane samo z materiali vozila, temveč tudi z načinom uporabe in vzdrževanja.
Prisotnost vonja še ne pomeni nujno nevarne koncentracije posameznih snovi, vendar je vonj lahko znak, da se iz materialov sproščajo hlapne spojine. Če je vonj izrazit, dolgotrajen ali povzroča neprijetne občutke, je smiselno preveriti kakovost zraka v kabini.
3. Možni vplivi na počutje in zdravje
Obremenitve v vozilu so lahko kratkotrajne ali ponavljajoče. Pri osebah, ki v vozilu preživijo veliko časa, na primer poklicni vozniki, prodajni zastopniki, serviserji, dostavljavci ali družine z vsakodnevnimi daljšimi vožnjami, lahko kabina vozila predstavlja pomemben del dnevnega izpostavitvenega okolja.
Pri elektromagnetnih obremenitvah je pomembno razlikovati med uradnimi mejnimi vrednostmi in preventivnim pristopom. Vrednosti so lahko pod uradnimi referenčnimi ravnmi, a kljub temu obstajajo velike razlike med vozili, sedežnimi mesti in režimi vožnje. Preventivni pristop zato išče nepotrebne vire obremenitev in možnosti za njihovo zmanjšanje.
Pri kemijskih obremenitvah se lahko občutljive osebe odzovejo z draženjem oči, nosu ali grla, glavobolom, utrujenostjo, slabostjo, vrtoglavico, občutkom težkega zraka, poslabšanjem počutja ali večjo občutljivostjo na vonjave. Reakcije so lahko odvisne od koncentracije snovi, trajanja izpostavljenosti, prezračevanja in individualne občutljivosti.
Posebna previdnost je smiselna pri otrocih, nosečnicah, osebah z astmo, alergijami, kemično občutljivostjo, kronično utrujenostjo, nevrološkimi težavami ali drugimi zdravstvenimi obremenitvami. Pri teh skupinah je smiselno zmanjševati nepotrebne izpostavljenosti, kadar je to tehnično in praktično izvedljivo.
4. Kako potekajo meritve v vozilu in kdaj so smiselne?
Meritve v vozilu morajo zajeti realne pogoje uporabe. Pri tem se ne ocenjuje samo vozilo kot tehnični izdelek, temveč dejanska izpostavljenost potnikov v kabini.
Meritve nizkofrekvenčnih magnetnih polj
Meritve nizkofrekvenčnih magnetnih polj
Pri meritvah magnetnih polj se preverijo različna mesta v kabini: voznikov sedež, sovoznikov sedež, zadnji sedeži, območje nog, sedežna površina, višina prsnega koša in višina glave. Posebna pozornost se nameni sedežem, kjer se običajno vozijo otroci.
Meritve se izvajajo v različnih režimih: vozilo v mirovanju, speljevanje, počasna mestna vožnja, pospeševanje, zaviranje, regenerativno zaviranje, enakomerna vožnja, vožnja po avtocesti in vožnja z vključenimi večjimi električnimi porabniki.
S tem se ugotovi, ali so obremenitve stalne, občasne, vezane na določene hitrosti, povezane s pospeševanjem ali odvisne od vklopa posameznih sistemov.
Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih polj
Pri meritvah visokofrekvenčnih polj se preveri delovanje brezžičnih sistemov v vozilu in osebnih naprav potnikov. Meri se stanje z izključenimi in vključenimi sistemi, z mobilnim telefonom v različnih položajih, med telefoniranjem, prenosom podatkov, uporabo navigacije, Bluetooth povezavo, Wi-Fi hotspotom in drugimi povezanimi napravami.
Cilj meritve je ugotoviti, kateri sistemi največ prispevajo k obremenitvi v kabini in ali je mogoče izpostavljenost zmanjšati z drugačnimi nastavitvami, uporabo žične povezave, izklopom nepotrebnih funkcij ali drugačnim položajem naprav.
Meritve kakovosti zraka
Pri kakovosti zraka se lahko preverijo TVOC, posamezne hlapne organske spojine, formaldehid, aldehidi in drugi relevantni parametri. Smiselno je upoštevati starost vozila, temperaturo, prezračevanje, čas parkiranja, uporabo klimatske naprave, prisotnost vonja in pogoje, v katerih se težave pojavljajo.
Pri novih vozilih je lahko smiselno meriti po daljšem zaprtju vozila, po izpostavljenosti soncu ali v pogojih, ki najbolj ustrezajo realni uporabi. Na ta način se bolje oceni dejanska obremenitev, ki ji je uporabnik izpostavljen v vsakdanjih razmerah.
Kdaj je meritev vozila posebej smiselna?
Meritev vozila je posebej smiselna v naslednjih primerih:
5. Možnosti zmanjšanja obremenitev
Pri magnetnih poljih je najpomembnejše najprej ugotoviti, kje v kabini se pojavljajo najvišje vrednosti. V nekaterih primerih lahko pomaga drugačna izbira sedežnega mesta, drugačna namestitev otroškega sedeža ali izogibanje določenim kombinacijam porabnikov, kadar niso nujno potrebni. V določenih primerih uporabljamo posebna certificirana tehnična sredstva za znižanje gostote magnetnega polja. Njihova uporaba je sicer v praksi velikokrat zelo tehnično zahtevna.
Pri brezžičnih tehnologijah je smiselno izklopiti nepotrebne povezave, ne uporabljati telefona neposredno ob telesu, zmanjšati uporabo Wi-Fi hotspota, kadar ni potreben, in dati prednost žičnim povezavam, kjer je to mogoče. Pomembno je tudi, da mobilni telefon med vožnjo ni nameščen neposredno ob otroku ali ob telesu potnika. Glede na rezultate izvedenih meritev, potrebe uporabnikov vozila in druga podatke se izvede ukrepe za zmanjšanje obremenitev z brezžično tehnologijo med samo vožnjo.
Pri kemijskih obremenitvah je priporočljivo redno zračenje vozila, posebej pri novih vozilih in po parkiranju na soncu. Smiselno je izogibanje nepotrebnim dišavam, osvežilcem zraka in agresivnim čistilom. Pri novih vozilih je koristno pogostejše prezračevanje v prvih mesecih uporabe ter parkiranje v senci, kadar je to mogoče.
Pri izrazitem vonju notranjih materialov je smiselno preveriti kakovost zraka, saj samo subjektivna ocena vonja ne pove, katere snovi so prisotne in v kakšnih koncentracijah.
6. Previdnostna mnenja in neodvisni viri
Sodobna vozila prinašajo udobje, varnost in tehnološko naprednost, hkrati pa v kabino vnašajo nove vrste obremenitev. Magnetna polja, brezžične tehnologije in kemikalije v zraku niso enako izražene v vseh vozilih. Razlike med posameznimi modeli, sedežnimi mesti in pogoji uporabe so lahko velike.
Zato je pri presoji pomembno izhajati iz meritev. Le z meritvami lahko ugotovimo, kakšna je dejanska obremenitev v vozilu, kje so najvišje vrednosti in katere ukrepe je smiselno izvesti.
Cilj ni ustvarjanje strahu pred sodobnimi vozili, temveč razumevanje njihovega notranjega okolja. Ko poznamo vire obremenitev, jih lahko zmanjšamo in vozilo uporabljamo bolj premišljeno, varno in zdravju prijazno.
Poleg uradnih institucij obstajajo tudi bolj previdnostna mnenja, ki opozarjajo, da skladnost z ICNIRP referenčnimi vrednostmi ne pomeni nujno odsotnosti biološkega tveganja pri dolgotrajni ali ponavljajoči izpostavljenosti.
Joel M. Moskowitz, Ph.D., raziskovalec na School of Public Health, University of California, Berkeley, direktor Center for Family and Community Health in urednik strani Electromagnetic Radiation Safety, opozarja, da so uradne mejne vrednosti po njegovem mnenju premalo občutljive za dolgoročne biološke učinke elektromagnetnih polj. Njegovo stališče ni uradno regulativno stališče, predstavlja pa pomemben glas previdnostnega pristopa.
Podobno previdnostno stališče zagovarja tudi vse več drugih neodvisni virov, ki poudarjajo razliko med akutnimi mejnimi vrednostmi in preventivno presojo. Ti viri pogosto opozarjajo, da so lahko vrednosti v vozilih, posebej pri električnih in hibridnih modelih, na posameznih sedežnih mestih bistveno višje od preventivnih priporočil, čeprav so še vedno pod uradnimi referenčnimi vrednostmi.
Pri nizkofrekvenčnih magnetnih poljih se v epidemioloških razpravah pogosto omenja območje približno 300 do 400 nT. To območje je povezano z razpravami o dolgotrajni izpostavljenosti otrok nizkofrekvenčnim magnetnim poljem in povečanim tveganjem za otroško levkemijo.
Mednarodna agencija za raziskave raka IARC je nizkofrekvenčna magnetna polja razvrstila v skupino 2B, kar pomeni “možno rakotvorno za ljudi”. Ta razvrstitev ne pomeni dokazane vzročne povezave, pomeni pa, da obstaja dovolj razlogov za previdnostno obravnavo dolgotrajne izpostavljenosti.
Za vozila je to pomembno zato, ker se lahko na posameznih sedežnih mestih, posebej pri nogah ali na zadnjih sedežih, pojavijo vrednosti, ki bistveno presegajo 300 do 400 nT. Takšne vrednosti so še vedno daleč pod ICNIRP referenčnimi vrednostmi, vendar niso zanemarljive z vidika preventivne presoje.
Zaključek
Večina uradnih študij ugotavlja, da izmerjene vrednosti magnetnih polj v vozilih praviloma ne presegajo ICNIRP referenčnih vrednosti za akutno izpostavljenost. Vendar so te vrednosti zelo visoke in niso namenjene preventivni presoji dolgotrajne, ponavljajoče ali občutljive izpostavljenosti.
Zato je pri vozilih smiselna individualna meritev konkretnega vozila. Pomembno je preveriti različna sedežna mesta, različne režime vožnje in posebej zadnje sedeže, kjer se pogosto vozijo otroci.
Cilj meritev ni ustvarjanje strahu pred sodobnimi vozili, temveč ugotoviti dejansko stanje v kabini. Ko poznamo vire in mesta najvišjih obremenitev, lahko sprejmemo bolj premišljene odločitve glede uporabe vozila, izbire sedežnega mesta, namestitve otroškega sedeža in zmanjševanja nepotrebne izpostavljenosti.
Prostor, v katerem živimo, ni nevtralen.
Zmanjševanje okoljskih obremenitev ni nadomestilo medicine.
Je temelj sodobne preventive.